Junakinja, bojevnica in kraljica

»Vsi želijo videti zgodbo o junaku.« — To so mi rekli prejšnji teden.

Ko gledamo nekoga, ki se sooča z izzivi, nas to čustveno poveže, saj vsi živimo svoj film in smo se vsak na svoj način morali soočiti z odločitvami in ovirami v življenju. Na koncu pa občutimo olajšanje in zadovoljstvo, ko junak zmaga. Zgodbe o junakih pogosto vključujejo osebno rast, pri kateri se glavni lik ne bori le z zunanjimi silami, temveč premaga tudi lastne slabosti ali pomanjkljivosti.

Kam torej merim s tem? Preživljam notranji boj med tem, kdo sem, kako delujem navzven in kdo želim postati. Spoznala sem, da s seboj nosim vzorce iz otroštva in čeprav se jih zavedam, jih je izjemno težko spustiti. Podzavest je neverjetno močna – to je pravi zakon privlačnosti.

Če ti je všeč ali ne, boš pritegnil tisto, za kar si programiran.

Nič ni bolj nevarno kot živeti v neskladju s samim seboj. Nekoč sem slišala, da se takrat, ko to, kar govoriš, misliš in čutiš, ni usklajeno, tvoja energija razprši v vse smeri in rezultati so le redko pozitivni.

CocoBee še naprej raste in čeprav vodim podjetja že od svojega 18. leta, prvič popolnoma iz nič razvijam podjetje, ki temelji na izdelkih. Skozi ta proces sem začela razumeti, kaj je Robert Kiyosaki mislil, ko je govoril o zaposlitvi kot varnem prostoru. Um se igra s tabo, saj, bodimo iskreni, ni nič bolj varnega kot vstati ob osmih zjutraj, delati od devetih do petih in ob koncu meseca prejeti stalno plačo. Nekateri imamo svojo službo celo radi … vendar to ni moja pot. Stara sem 25 let, nimam univerzitetne izobrazbe, ne govorim jezika tukaj in moja domovina je v gospodarski krizi. Zato moram tu in tam imeti kakšen izbruh, nekajkrat reči »naj gre vse k vragu« in se še naprej prebijati skozi ta gost gozd podjetništva.

Ah ja, junakova pot. Ko hodim skozi ta podjetniški gozd, sem utrujena. Tako kot si včasih želim varnosti službe in redne plače, si želim biti tudi princesa. Želim si samo ostati doma v pižami, piti čaj iz svoje skodelice z zmajem, brati knjige, se dolgo kopati in hoditi na brunch z drugimi princesami. Toda v tej zgodbi se zdi, da mi je pripadla vloga bojevnice. Moj troslojni oklep je težak, a učinkovit, moj oranžni konj me nosi skozi vse vremenske razmere in treniram svoje telo, ker brez moči ne bom imela energije za boj. Včasih me to žalosti, ker sem bila že srebrni vitez in resnično si želim, da bi bil končno čas, da postanem princesa.

Toda včeraj sem med plavanjem doživela razodetje: nisem vitez in tudi princesa nisem. Sem kraljica.

Biti kraljica v zgodbi mojega življenja ima veliko globlji in močnejši pomen. Za razliko od bojevnice, ki se nenehno bori, ali princese, ki morda čaka na skrb ali zaščito, kraljica pooseblja tako moč kot milino. — Kraljica po krvi, ki se nenehno bori, da bi zgradila svoj imperij; kraljica v svetu kraljev, ki ob sebi potrebuje močnega, neodvisnega in čednega kraljevega soproga. Kot kraljica razumem, da sem odgovorna za svoje kraljestvo.

Kraljica ne živi v pomanjkanju; ustvarja obilje in pušča zapuščino. Ne poskušam več samo preživeti ali se nekako prebiti skozi življenje. Osredotočena sem na rast, tako osebno kot navzven. Nekje sem prebrala, da »se moramo dvigniti na raven tega, kar si želimo.«

Gre za to, da si predstavljamo svoj višji jaz in že danes delujemo kot ta oseba. Da danes naredimo vse majhne spremembe, ki nas približujejo tej bolj razviti različici sebe.

Ne bom lagala – iskanje ravnovesja v življenju lahko traja nekaj mesecev, vendar gre predvsem za rutine. Začetki so običajno najbolj kaotični in spet začenjam več stvari naenkrat: fitnes, hladno sezono, tečaje in svojega novega otroka, CocoBee.

In tako sprejemam to poglavje kot Kraljica svoje zgodbe. Ne gre za čakanje na pravi trenutek, temveč za to, da ga ustvarim sama. Potovanje je naporno, vendar tudi vznemirljivo. Moja krona se včasih zdi težka, vendar jo nosim ponosno, saj vem, da je vsak korak, ki ga naredim, korak k ustvarjanju nečesa pomembnega – zapuščine, ki odraža to, kar v resnici sem.


Mimogrede, predstavitev je potekala čudovito. Zapisali smo si nekaj opomb o tečaju, izdelkih in metodah testiranja. Poleg tega je bil to popoln izgovor, da se ponovno povežem s prijatelji, ki jih že zelo dolgo nisem videla in ki jih resnično rada imam v svojem življenju. Prav tako sem zelo vesela, da vidim svojo ekipo tako osredotočeno – čutim, kako navdihnjeni smo vsi in kako globoko zaupamo temu procesu. To pa me napolnjuje z navdihom in močjo, da se soočim z vsemi izzivi, ki so še pred nami.

Hvala, da ste me prebrali do sem. Upam, da boste na tej življenjski poti našli svoj lik in se v celoti vživeli v vlogo, ki ustreza poglavju, ki ga trenutno živite.

Rosa | CocoBee

Nazaj na spletni dnevnik