Najboljši kakav na svetu

To ni bil moj prvi obisk Choroníja. Tokrat pa nisem bila tam le zato, da bi uživala v njegovih plažah in živahni energiji.

Vesolje govori, jaz pa poskušam poslušati.

Pred nekaj meseci sem med zadnjim potovanjem v Venezuelo opazila nekaj zaskrbljujočega: naše vlažilne sveče na osnovi kokosovega voska so se v vročini prehitro topile.

Očitno kokos sam po sebi za poletje ne bi zadostoval …

Nisem imela jasne rešitve, dokler mi ni med sproščenim pogovorom v kavarni šef omenil: »Kakavovo maslo se v slaščičarstvu uporablja za večjo čvrstost čokolade — morda bi lahko pomagalo tudi pri svečah.«

Google. Hitro iskanje. Potrjeno.

Kakavovo maslo ne zagotavlja le večje čvrstosti; zaradi vsebnosti maščobnih kislin je tudi priljubljena sestavina hranljivih izdelkov za nego kože.

Nekaj dni pozneje mi je šef podaril 100 gramov kakavovega masla, da bi preizkusila kombinacijo kokosa in kakava v naših vlažilnih svečah. Rezultati so nas navdušili:

• Več čvrstosti brez izgube kremaste teksture.
• Naraven vonj kakava.
• Bogata in prijetna tekstura na koži.

Kakavovo maslo je bilo za naše vlažilne sveče absolutni DA.

Edina težava … kje ga najti?

Ko tisto, kar iščete, išče tudi vas

Slovenija kakava ne prideluje, Venezuela pa ga. Z željo, da bi CocoBee pripeljali v Caracas in kakovosten kakav spoznali neposredno pri njegovem izvoru, smo se odločili odpotovati v Choroní.

Choroní je majhno obalno mesto, obdano z gorami in džunglo. Približno 20 minut vožnje z ladjo stran leži Chuao, katerega kakav je mednarodno znan po svoji kakovosti.

Chuao ima večstoletno tradicijo pridelave kakava. Poseben izvor, lokalno znanje in omejeno območje pridelave so njegovemu kakavu prinesli izjemen ugled med čokoladarji.

Med obiskom so nam povedali, da se približno 90 % kakava iz Chuaoja izvozi japonskemu podjetju, ki ga kupuje ekskluzivno, medtem ko približno 10 % ostane lokalnim proizvajalcem, ki ga predelajo v čokolado, likerje in druge kakavove izdelke.

Kraj, kjer sobivata revščina in obilje

Med potovanjem sem veliko razmišljala … Kljub naravnemu bogastvu je Choroní kraj, kjer revščina in obilje živita drug ob drugem.

Morje daje ribe, zemlja je rodovitna in regija ima izjemen kakav — kljub temu pa gospodarski razvoj ni samoumeven.

Posebej me je nagovorila teža vsakodnevnega dela. Moški delajo na morju in lovijo ribe; tudi ženske nosijo velik del bremena dela, družine in vsakdanjega življenja. V težkih gospodarskih razmerah pogosto ostane malo prostora za lahkotnost in osebno izpolnitev.

Sama sem to občutila kot neravnovesje — ne kot sodbo o ljudeh, ki tam živijo, temveč kot osebni razmislek o tem, kako močno lahko delo in preživetje oblikujeta življenje skupnosti.

Kar iščete, išče tudi vas.

Do naslednjič,

Rosa | CocoBee